Parcelacija - delitev ali združitev parcel

Združitev parcel je možna, če je izpolnjen pogoj, da imajo vse parcele, ki se združijo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic.

1. Naročilo storitve parcelacije pri geodetu (za naročilo storitve klikni tukaj)
2. Priprava na postopek mejne obravnave (če je potrebno urediti mejo)
3. Določitev datuma mejne obravnave (če je potrebno urediti mejo)
4. Mejna obravnava (če je potrebno urediti mejo)
5. Izdelava geodetskega elaborata
6. Vložitev elaborata na pristojno geodetsko pisarno

Delitev parcele

Bi radi razdelili parcelo  na dva ali več delov?

V samem postopku delitve parcele  se na mejni obravnavi nova meja zamejniči z mejnimi znamenji. Edini pogoj je, da se potek nove meje, ki se ga dotika obstoječa meja, uredi predhodno ali hkrati s postopkom ureditve meje.

Združitev parcele

Bi radi združili več parcel v eno samo parcelo?

Edini pogoj za združitev parcel je, da je na vseh parcelah, ki se bodo združile, enako pravno stanje glede lastninske pravice in drugih stvarnih pravic.

Potek postopka parcelacije poteka po naslednjih korakih:

1. Naročilo storitve parcelacije. (Za naročilo storitve klikni tukaj)
2. Priprava na postopek mejne obravnave (če je potrebno urediti mejo)
3. Določitev datuma mejne obravnave (če je potrebno urediti mejo)
4. Mejna obravnava (če je potrebno urediti mejo)
5. Izdelava elaborata
6. Vložitev elaborata na pristojno geodetsko pisarno

1. Naročilo storitve

Z bodočim naročnikom storitve se najprej pogovorimo, da ugotovimo želje, namene in potrebe ter mu svetujemo optimalno rešitev. Na podlagi vseh pridobljenih informacij ocenimo strošek storitve ter po dogovoru pričnemo z začetkom postopka.

2. Priprava na postopek mejne obravnave (če je potrebno urediti mejo)

Najprej na GURS-u (Geodetska uprava RS) pridobimo zadnje evidentirane podatke o parcelah – predhodni postopki. Na terenu izvedemo t.i. predmeritve, da lahko na podlagi obstoječih katastrskih podatkih preračunamo potek meje po podatkih zemljiškega katastra. Na predmeritvah ni nujna prisotnost mejašev in naročnika, lahko pa so prisotni.

3. Določitev datuma mejne obravnave (če je potrebno urediti mejo)

Datum mejne obravnave določimo v dogovoru z naročnikom storitve. Možnosti sta dve, lahko se o datumu obravnave dogovorimo z vsemi mejaši ustno, največkrat pa jih povabimo na mejno obravnavo pisno (s priporočeno pošto vsaj 14 delovnih dni pred datumom obravnave). Datum lahko določimo že takoj ob naročilu storitve.

4. Mejna obravnava (če je potrebno urediti mejo)

Na mejni obravnavi geodet vsem mejašem naročnikove parcele pokaže t.i. predlagano mejo (to je meja po podatkih zemljiškega katastra). Če se vsi prisotni mejaši in naročnik (lastnik parcele) strinjajo s predlagano mejo, se lahko mejne točke zamejničijo z mejnim znamenjem. V primeru, da se kateri izmed mejašev ne strinja s predlagano mejo, mora pokazati svojo mejo, t.i. pokazano mejo. V tem primeru se na skici ustrezno pokaže poleg predlagane meje še pokazano mejo. Ob zaključku mejne obravnave geodet prebere zapisnik., Stranke, ki se strinjajo s predlagano mejo, se podpišejo, kdor pa se ne strinja, se ne podpiše.

5. Izdelava elaborata

Po zaključku mejne obravnave pristojno geodetsko pisarno najprej zaprosimo za rezervirane podatke (številka postopka, nove parcelne številke, nove zemljiškokatastrske točke). Na podlagi le-teh izdelamo elaborat ureditve meje, ki poleg zapisnika vsebuje še vse sestavine elaborata; skice, prikaz sprememb, izračun površin, zemljiškokatastrske točke, razna pooblastila, sklepe ipd.)

6. Vložitev elaborata na pristojno geodetsko pisarno

Po izrecnem pooblastilu naročnika storitve v njihovem imenu oddamo elaborat na pristojno geodetsko upravo. Geodetska uprava, v primeru, da so se vsi mejaši poleg naročnika storitve strinjali s predlagano mejo, izda v roku treh mescev odločbo o evidentiranju urejene meje ter na podlagi pravnomočne odločbe vpiše mejo v evidenco zemljiškega katastra kot urejeno mejo. Opisan postopek je t. i. upravni postopek. Obstaja tudi pravni postopek, kjer se meja ureja na sodišču, t. i. sodna določitev meje.

Če se kateri mejaš ne strinja s predlagano mejo in je na mejni obravnavi pokazal svoj potek meje, je vabljen na ustno obravnavo na geodetsko upravo, kjer se mu še enkrat obrazloži ter zagovarja predlagano mejo (mejo po podatkih zemljiškega katastra). Mejaš lahko na licu mesta spremeni izjavo ter se strinja s predlagano mejo.